Problemi 9-10/2021

Leto izdaje: 2021
Število strani: 250
Zbirka: Problemi

18,00 

Sestoji iz devetih prispevkov, združenih znotraj štirih tematskih sklopov: Nadjaz in oblast, Walter Benjamin, Ambivalenca in In memoriam Jean-Luc Nancy.

Rubrika Nadjaz in oblast sestoji iz štirih besedil: tekst Arthura Bradleya (Za zaveso: od Hobbesa do Deleuza) s pomočjo politično-teološke »rideaulogie« (tj. »zavesologije«) Walterja Benjamina razgrne štiri različna branja oziroma pisanja o politično-teološki zavesi: Hobbesovo fasado, Benjaminovo zavesologijo, Deleuzovo gubo in Derridajev tallith oziroma molilčevo ruto. Todd McGowan (Nadjaz in zakon) v svojem prispevku zariše razmerje med nadjazom in zakonom, pri čemer trdi, da nadjaz ni tisto, kar tipično mislimo, da je, saj ljudi ne vodi k poslušnosti zakonu, temveč k njegovi transgresiji. Lorenzo Chiesa (Anthropie: polega načela ugodja) v svojem članku izhaja iz teze, da je po Lacanu treba pojem diskurza hkrati povezati in razlikovati od pojmov govorice in jezika, ter trdi, da diskurz leži med virtualnostjo jezika kot diferencialnega sistema označevalnih nasprotij in dejanskostjo govorice, kot jo izraža individualni subjekt. Boštjan Nedoh (Nadjaz in užitek transgresije: od Hanka Voighta do kapitolskega bizona) povzame dosedanje konceptualizacije nadjaza v psihoanalitični teoriji, pri čemer jih na novo razčleni znotraj štirih konceptualnih paradigem ter pokaže, kako se zlasti četrta paradigma nadjaza manifestira v popularni kriminalni seriji Čikaška policija in nekaterih po logiki in strukturi sorodnih fenomenih, ki smo jim bili priča v času predsednikovanja Donalda Trumpa.

Rubrika Walter Benjamin sestoji iz prevoda besedila Walterja Benjamina (Pripovedovalec. Razmišljanja o delu Nikolaja Leskova), besedila o pripovedovanju, vzniku romanopisja, o novicah sveta, ki so redko »omemb vredne zgodbe« itd. … ter članka Simona Hajdinija (Ste slišali tistega o Benjaminu?), v katerem se avtor posveča Benjaminovi teoriji smeha, ki jo zoperstavi Adornovemu pojmovanju.

Besedilo Alejandro Cerda-Rueda (O ambivalenci kot ključnem Freudovem konceptu: zasnutek očetovskega kompleksa), kot že naslov pove, se fokusira na freudovski Ojdipovski kompleks, »katerega osrednja naloga je, da zajame določene procese strukturacije psihičnega aparata, a tudi naš vpis v kulturo«, in katerega proces Freud opredeli »kot jedrni kompleks nevroze, vez s starši, ki ji vladajo incestuozni apetiti«.

Nedavno smrt Jean-Luc Nancyja enega največjih mislecev filozofske strukturalistične sedanjosti, ne samo francoske, temveč svetovne, smo počastili z odličnim prevodom enega njegovih najodmevnejših prispevkov »Je« spolnega razmerja (Lʼ»il y a« du rapport sexuel), besedilom polnih dvosmislov, podtonov, besedilom, izredno težkim za prevajanje, kjer že naslov pove, da se nanaša na Lacanovo reklo »Il nʼy a pas de rapport sexuel« in izpričuje Nancyjev premislek Lacanove izjave. Rubriko In memoriam Jean-Luc Nancy zaključuje besedilo Mirta Komela, Nancyjeva filozofija (se) več-kot-dotika, s katerim avtor počasti spomin na filozofa in ponudi vpogled v razvoj njegove filozofske misli

Deli vsebino

Scroll to Top