Številka je razdeljena na tri sklope: na rubriko DOTIK BESEDE, BECKETT in NA ROBU (avtorji: Judith Butler, Peter Klepec, Samuel Beckett, Alain Badiou, Peter Murphy, Tadej Troha, Aaron Schuster, Dany Nobus in Tomo Stanič)
Rubrika »Dotik besede« sestavljat dva teksta: prevod teksta Judith Butler »O verbalni ranljivosti« in tekst Petra Klepca: »Psovka in njeno nemožno: užitek v psovanju in v preklinjanju«. Butlerjeva se loteva vprašanja, kaj se zgodi takrat, ko nas besede »žalijo« in ko nas jezik rani. »Žaljivke« in besede, ki nas prizadenejo, učinkujejo ravno zato, ker se kot bitja konstituiramo v jeziku in skozi jezik. Žaljivka je govorno dejanje, ki nas prizadene enako kot fizična bolečina, čemur se ni mogoče izogniti na enostaven način, edina obramba in razorožitev pred njo predstavlja njeno osmišljenje in rekontekstualizacija. Tekst Petra Klepca tematizira kompleksen fenomen psovke, ki predstavlja podoben problem, saj skuša psovka z besedami zadeti tisto, kar se nahaja na samem robu besed in se dotakniti točke, ki se zdi zunaj dometa verbalnega, njena tarča pa je realno v Lacanovem pomenu besede.
Drugi sklop je posvečen Samuelu Beckettu in njegovemu proznemu tekstu iz leta 1970 Opustoševalec, tekstu, ki se umešča v začetke zadnjega Beckettovega ustvarjalnega obdobja, ki v našem prostoru še ni bil deležen zadostne pozornosti. Poleg prevoda Beckettovega besedila sklop sestavljajo še trije teoretski prispevki: krajši izsek iz Badioujevih Pogojev, ki v Beckettovem besedilu začrta različne figure subjekta, komparativistično branje Petra Murphyja, ki preučuje naravo alegorije v Opustoševalcu in pri tem išče meje Beckettovega realističnega pristopa, ter besedilo Tadeja Trohe, ki Beckettovega Opustoševalca bere v kontekstu avtorjevega osrednjega problema, ki ga spremlja skozi celoten opus, problema konca kot nepovratnega začetka.
Zadnji sklop (Na robu) zajema tri besedila, ki se vsako na svoj način umeščajo »na rob«. Tekst Aaronu Schusterja predstavlja nekaj začetnih potez avtorjevega projekta celovite filozofske obravnave navidez (zgolj) obrobnega fenomena žgečkanja. Dany Nobus v svojem zasleduje vprašanje pomena denarja v psihoanalizi, pri čemer to, že za Freuda nikakor ne nepomembno problematiko, obravnava skozi večinoma biografski in mestoma precej kratkočasni popis Lacanovih stališč glede denarne vrednosti analitične obravnave – ali konkretno: kakšna je bila cena Lacanovih seans in zakaj je bila takšna. Tomo Stanič v članku obravnava povezavo med Munchovim slikarskim delom Krik (1893) in glasom, ki ga ta podoba evocira.