Heglova Estetika je knjiga, ki je močno zaznamovala vso moderno filozofijo umetnosti, pa čeprav ni bila nikoli napisana, vsaj ne v polnem pomenu besede. Na podlagi Heglovih osnutkov in študentskih zapiskov pri predavanjih iz estetike – ali iz filozofije umetnosti, kakor bi se morda glasil ustreznejši naslov po mnenju samega Hegla – je besedilo Predavanj iz estetike izdal Heglov učenec Heinrich Gustav Hotho v letu 1835. Do danes so se ohranili zapiski s predavanj v Heidelbergu (1818) in Berlinu (1820/21, 1823, 1826, 1829/30), Heglovi osnutki za predavanja, s katerimi je delal Hotho, pa so izgubljeni, zato ne bomo nikoli z gotovostjo vedeli, v kolikšni meri je Hotho ostal zvest izvirnim Heglovim tezam o umetnosti. Kljub negotovem statusu tega dela pa je jasno, da umetnost in estetika nista samo poljubna predmeta Heglove filozofije, temveč jo v temelju sodoločata. Umetnost, religija in filozofija so po Heglu tri zgodovinske in obenem dialektične oblike, v katerih duh izraža in dojema svojo lastno resnico, in če je filozofija sklepna oblika, ki v sebi vključuje in povzema vse tri v celoto, v kateri je duh pri samem sebi v obliki pojma, potem je mišljenje umetnosti nujna naloga filozofije same. Natančno zato lahko razmerje tudi zaobrnemo in rečemo, da je pojem na delu tudi v umetnini, le da ne v reflektirani in sebe kot pojem dojemajoči obliki, temveč v obliki svojega neposrednega videza. Umetniško lepo je das sinnliche Scheinen der Idee, kakor je v »Uvodu« v Predavanja o estetiki zapisal Hegel/Hotho. Pri tem izraza videz (Schein) ne smemo razumeti zgolj kot nekakšno navideznost, neresničnost pojma, temveč natančno kot prvo, najbolj neposredno kazanje pojma samega, kot videznost, ki sodi k resnici biti same. V tem pogledu je umetnost že sama po sebi »konceptualna umetnost«.
Pričujoči zbornik/številka prinaša 8 člankov, posvečenih Heglovi estetiki, ali bolje, Heglovim estetikam, v množini, ne samo zato, ker so se predavanja o estetiki ohranila v večznačni obliki, temveč tudi zato, ker mišljenje umetnosti prežema Heglovo filozofijo nasploh, in še zdaleč ni omejeno le na heidelberška in berlinska predavanja o estetiki – spomnimo se denimo slovitih pasusov v Fenomenologiji duha, kjer najdemo neprekosljiva branja mita o Antigoni, Goethejevega Fausta ter drugih znamenitih del iz zgodovine (evropskih) umetnosti. Tukaj objavljena besedila so nastala v okviru odmevne mednarodne konference Concept/s: Hegelʼs Aesthetics, ki je potekala med 11. in 14. januarjem 2018 v Moderni Galeriji v Ljubljani, v partnerstvu s Filozofsko fakulteto in Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani. Edina izjema je besedilo Rebecce Comay, kjer gre za prevod članka iz leta 2014.