Zbornik (številka 5-6/2022 revije Problemi) je posvečena enotni temi idealizma. Če je bil zadnji veliki in res pravi predstavnik idealizma v kontinentalni filozofiji Hegel, se zadaj za prispevki te številke skriva vprašanje, ali je idealizem, ki je ena najbolj mrtvih, včasih celo zasmehovanih filozofskih usmeritev, mogoče v enaindvajsetem stoletju vendarle rehabilitirati. Odgovori na to vprašanje so podani na treh ravneh: članki v prvem sklopu zagovarjajo idealizem kot ontologijo, drugi sklop ponuja vrsto zgodovinskih študij s področja idealizma, tretji pa išče aplikacije idealističnih idej na sodobni svet.
Rubrika Idealizem in ontologija je sestavljena iz treh prispevkov. Isabelle Thomas-Fogiel v članku Pot idealizma onkraj realizma in korelacionizma vztraja na momentu univerzalnosti resnice, ki kot tretja možnost razveljavlja današnjo alternativo med realizmom in korelacionizmom. Sebastian Rödl v kratkem besedilu Filozofija in njena zgodovina pokaže, kako idealistična resnica sicer vznikne sredi določenega zgodovinskega trenutka, a obenem vselej presega determinante časa. Slavoj Žižek v prispevku Štirje fragmenti o idealizmu skozi štiri variacije obravnava nekakšno ireduktibilno razsežnost idealnega, ki se vzpostavi v realnosti, kolikor je že ta sama nekonsistentna.
Rubrika Idealizem in zgodovina filozofije združuje tri zgodovinske študije o idealističnih motivih. James I. Porter se v prispevku Kako idealno je antično sebstvo? ukvarja s problemom »sebstva« pri avtorjih, kot so Heraklit, Sokrat, Lukrecij, in pokaže, kako neuspeh definiranja sebstva vzpostavlja njegov pravi imperativ. Gregor Kroupa v članku Struktura skozi genezo: idealno v novoveški epistemologiji postavi sintagmo »geneza in struktura« v kontekst filozofije sedemnajstega stoletja, zlasti filozofije Descartesa, Hobbesa, Spinoze in Leibniza. Tekst Mirana Božoviča Crever dʼesprit. Materija in ideje pa prikaže neposredno utelešenje idej duha v materiji v znanstveno fantastičnih zgodbah in romanih Cyranoja de Bergeraca, Murrayja Leinsterja in Stanisława Lema.
V sklopu Idealizem in sodobnost najdemo dva prispevka. Članek Mladena Dolarja Virus, ideja in -ek obravnava virus kot filozofski problem in predlaga novo »viralno ontologijo«, ki bi virus kot nekakšno minimalno idealnost mislila kot entiteto, ki prebiva znotraj tako materije/telesa kot znotraj duha. Jure Simoniti v besedilu Ko je svet začel gledati skozi nas. Fichte in ekološki argument skuša zaslediti nekaj strukturnih podobnosti med Fichtejevo »utemeljitvijo iz jaza« ter ekološkimi argumenti, s katerimi se srečujemo dandanes ob nevarnosti človeškega izumrtja.
