Problemi 5-6/2024

Številka 5-6/2024 revije Problemi je razdeljena na štiri vsebinske sklope: »Spekulativno kvantne mehanike«, »Freud«, »Vojna in zlo« in »Vrnitev k Bataillu«. V prvem sklopu objavlja Slavoj Žižek, ki v tekstu »Nekaj pripomb o ontoloških implikacijah kvantne mehanike« predstavi koncept holograma, ki sicer izhaja iz kvantne fizike, a zelo elegantno odgovarja na filozofske probleme, s katerimi se je Žižek že izčrpno ukvarjal. Gre torej za nov in zelo aktualni prispevek, ki odgovarja na problem, kako je opazovalec sam vključen v predmet opazovanj, obenem pa zadeva tudi drugačno pojmovanje časa (zlasti preteklosti). V drugem sklopu Tadej Troha v tekstu »ʽMoja zadnja formulacijaʼ: o Freudovi metodi« obravnava vprašanje, ali bi bilo mogoče Freudovo ukvarjanje z metapsihologijo povezati s kliničnim primerom. Članek je sicer del širše raziskave o nastanku, razvoju in konceptu freudovske metapsihologije. Freud je bil do metapsihološke spekulacije sicer vselej zadržan in se je zanjo odločal le v trenutkih, ko se je pokazala kot neizogibno dopolnilo standardnega empiricističnega pristopa. Troha pokaže, da je metapsihološki pristop le spekulativna zaostritev standardne Freudove metode, ki je sestavljena iz treh ključnih potez: afirmacije provizoričnosti, neomajne aktivacije tistega, kar se kot gotovo pokaže nazadnje; afirmacije definitivnosti, torej pripravljenost, da je tisto, kar se je kot gotovo pokazalo nazadnje, eventualno sprejeto kot zadnja, definitivna in absolutno veljavna trditev; in minimalizma spekulacije, ki spekulacijo dopušča, a jo jemlje kot zahtevo empiricizma. Sledi sklop posvečen tematiki vojne in v njem se Alenka Zupančič v tekstu »O (ne)aktualnosti pojma radikalnega zla« loteva spopada med Hamasom in Izraelom skozi optiko, ki je trenutno vsepričujoča, radikalnega zla. Sam pojem sicer izhaja iz Kanta, a avtorica posebej izpostavlja, da sodobna raba pojma »radikalno zlo« nima veliko s kupnega s Kantovim konceptom. Po drugi strani pa to predelavo Kantovega pojma bere kot simptom določene hude zagate ali slepe pege sodobne politike in političnega diskurza. Voranc Kumar se v tekstu »Vojna in razočaranje: prisega, smrt in odklon« loteva nekaterih najbolj znanih odlomkov iz literature o vojni, v katerih dojamemo absurdnost in nesmiselnost vojne kot take in v katerih junaki po izkušnji vojne prisežejo, da si nikdar več ne želijo vojne (a to potem tudi kmalu pozabijo). Tekst na proniciljiv in zanimiv način tematizira številna druga konceptualna razmerja, razmerje med vojno in mirom, življenjem in smrtjo, naključjem in nujnostjo, zgodovinskim napredkom in vednostjo oziroma vzročnostjo. Gre za izjemno aktualno razmišljanje, ki se seveda v izhodišču naveže na Freudova razmišljanja o vojni. Sledi zadnji sklop, ki predstavlja filozofija Georgesa Batailla nekoliko drugače kot smo je sicer vajeni. Holden M. Rasmussen »Georges Bataille na robovih obče ekonomije in obče psihologije« predstavi izčrpen komentar dveh spisov Georgesa Batailla, ki ju je objavil v svoji literarni reviji Critique in ki sta v slovenskem prevodu objavljeni v pričujoči številki (»Od eksistencializma do primata ekonomije« in »Psihoanaliza«; prvi tekst zadeva Bataillovo zastavitev politične ekonomije kot »obče ekonomije«, drugi pa vsebuje kratko refleksijo o statusu psihoanalize okrog leta 1948. Oba spisa se lotevata razmerja objekta preučevanja do vprašanja »tega, kar je«). Rasmussen se v svojem tekstu zavzame za »vrnitev k Bataillu« in predstavi prepričljiv razmislek o Bataillovi metodologiji. Članek tudi pokaže v kakšnem smislu Batailla lahko obravnavamo kot metapsihologa in kako njegova misel vpliva na sodobne razprav o ontologiji, ekonomiji in metapsihologiji. Rasmussen podaja korekcijo prevladujočega branja Batailla v anglofonski in frankofonski sferi, ter obenem zagovarja stališče, da je obravnava Batailla lahko še posebej pertinentna v slovenskem post-lacanovskem kontekstu.