Problemi 5-6/2023

Številka 5-6/2023 revije Problemi prinaša tri vsebinske sklope. Prvi sklop »Želja, ne-vernost, Bildung« prinaša tekst Alenke Zupančič, ki izvrstno izpostavi aktualnost enega izmed vogelnih kamnov Lacanove psihoanalize, koncepta želje, ki kljub običajnemu nasprotnemu mnenju ostaja pomemben tudi za problematiko, ki zanima poznega Lacana. Prispevek raziskuje kompleksnost razmerja med željo na eni ter užitkom in gonom na drugi strani, ter družbene in politične vidike želje oziroma klinične kategorije histerije kot njene ključne figure. Lorenzo Chiesa v svojem tekstu predstavlja kritično študijo Freudovega razumevanja religije, medtem ko Yuval Kremnitzer v tekstu »’Ljubiti Njegove ostale misli kakor samega sebe’ – prevajanje Mendelssohnovega singular-nega pojma Bildung« umešča koncep-tualno zgodovino pojma Bildung, nemškega izraza za samoformiranje. Drugi sklop »Umetnost: posredno, narobe, zatikljaj?« pričenja tekst Jureta Simonitija »Podoba in zgodba ali o indirektnosti in razliki med ameriškim in evropskim filmom«, ki se loteva razlike med ameriškim in evropskim filmom izhajajoč iz dialektike med podobo in zgodbo. Lovrenc Rogelj obravnava Adornovo teorijo glasbe in pokaže, da je Adornova kritika kulturne industrije in standardizirane glasbene produkcije čvrsto zasidrana v njegovi metafiziki umetniškega dela. Obenem predlaga tudi predrugačeno definicijo pojma standardizacije, ki omogoča uvid v posebnost produkcije izdelkov ustvarjenih iz »umetniških« materialov in vpogled v spremembe, ki jih je na njihovo proizvodnjo vtisnil digitalni prostor. Tomo Stanič se v tekstu »Zatikljaji predmetnosti« posredno loteva kritike spekulativnega realizma in objektno orientirane ontologije (OOO), pri čemer si za začetno izhodišče vzame Heideggerjevo analizo priprav/orodja in pojma Zuhandenheit (priročnost) in Vorhanden-heit (navzočnost), ter predstavi novo in izvirno branje njunega razmerja. Sklop »Srečanja s Freudom« prinaša tri poljubne intervjuje s Freudom, ki so bili do nedavnega tudi v originalu težko dosegljivi splošni publiki. Gre za tekste Raymonda Recoulyja »Na obisku pri Freudu«, Maxa Eastmanna »Obisk na Dunaju. Nataknjena veličina Sigmunda Freuda« in Odette Pannetier »Spustila sem se v psiho-analizo«. Njihov domet, omejitve in kontekst, v katerem nastopijo, na izvrsten način predstavi tekst Tadeja Trohe »Intervjuji s Freudom«, ki izpostavlja tudi Freudovo lastno držo glede odporov do psihoanalize.