Številka sestoji iz prispevkov, združenih znotraj treh tematskih sklopov: Pascal in kapitalizem, Althusser in Štirje diskurzi.
Rubrika Pascal in kapitalizem sestoji iz prispevkov Domenieka Hoensa (Je življenje zgolj pascalovski sen?) in Sama Tomšiča (Janzenistična morala in prisila kapitalizma). Hoens se v svojem prispevku fokusira na Lacanovo predavanje v Louvainu oktobra 1971, kjer je Lacan poročal o grozljivih sanjah neke svoje pacientke, ki jih opredelil kot pascalovske. Avtor v članku odgovarja na to, kaj sanje sploh ponazarjajo in zakaj so opredeljene kot pascalovske. Tomšič v svojem prispevku izhaja iz nenavadne pripombe Jacquesa Lacana, da je bil Blaise Pascal pionir kapitalizma, s čimer Lacan odpre zanimivo perspektivo v svojem ukvarjanju s presečišči med psihoanalizo in kritiko politične ekonomije.
Rubrika Althusser sestoji iz štirih prispevkov: prevoda enega najslavnejših Althusserjevih člankov Protislovje in naddoločenost (opombe za raziskavo), ter treh avtorskih prispevkov. Če se prispevka Gregorja Modra (Kontingenca in anahronizem: Althusser proti Heglu) in Aleša Mendiževca (Dileme naddoločenosti) neposredno osredotočata na analizo Althusserjevega pojma naddoločenosti, enega ključnih konceptov Althusserjeve filozofije, ki ga skušata misliti skupaj z naključjem, nujnostjo, protislovjem, kontingenco, izjemo ter Marxom in Heglom, pa članek Mateje Peršak (Rancièrjeva druga kritika) obravnava Rancièrjevo kritiko Althusserjeve teorizacije ideologije, s posebnim poudarkom na kritiki tako imenovane pedagoške funkcije.
Zadnja rubrika, rubrika Štirje diskurzi, prinaša dva avtorska prispevka: tekst Marka Levačića (Diskurz kapitalizma kot anomalija v gospodarjevem univerzumu), ki se osredotoča na Lacanovo posebno shemo diskurza kapitalizma, trdi, da jo je mogoče uporabiti za formalizacijo in konceptualizacijo nekaterih osnovnih mehanizmov in procesov kapitalističnega produkcijskega načina ter njihovega vpliva na družbo in politiko; besedilo Daniele Danelinck (Misleči stroj Jacquesa Lacana. O iznajdbi »matema diskurza«) se ukvarja z Lacanovo formulo, matemom diskurza/diskurzov kot iznajdeno pisavo, sestavljeno iz črk, prečk in vektorjev, ter poskuša odgovoriti na sledeča vprašanja: Čemu služi? Od kod izvira? Kako deluje?