Številka 1-2/2025 se osredotoča na pojem odtujitve v sodobni filozofiji, od klasičnega marksizma do digitalne subjektivnosti. Avtorji razpirajo različne interpretacije tujosti, izgube in razkola, ki opredeljujejo subjekt.
Mladen Dolar primerja Marxovo, Heglovo in psihoanalitično razumevanje odtujitve ter predlaga, da sodobni kapitalizem temelji na njenem zanikanju – z uničujočimi posledicami. Gregor Moder predstavi pomen odtujitve za jugoslovansko filozofijo, zlasti v okviru revije Praxis, in pokaže, kako se je humanistični marksizem utrdil kot uradna doktrina. Ross Wilson prek Adorna poudari, da je ključ ohranjanje tujosti kot pogoja svobode.
Bara Kolenc analizira, kako računalniški zaslon v digitalni dobi prevzema funkcijo Lacanovega ogledala in spreminja strukturo subjektivnosti. Jure Simoniti pokaže, kako je pojem univerzalnosti prešel od fiksnih do partikularno utemeljenih oblik – kar zaznamuje prehod v postmetafiziko. Rey Chow pa kritiko obravnava kot specifično obliko energije, ki se ni izčrpala, temveč se spreminja.
Revija postavlja odtujitev kot ključno orodje razumevanja sodobnega sveta – od filozofije do tehnologije in politike.
