Ena velikih sentenc devetnajstega stoletja se glasi: »Če ni Boga, je vse dovoljeno« (Dostojevski), eden velikih bonmotov dvajsetega pa: »Če ni Boga, ni dovoljeno nič.« (Lacan) Svet, v katerem živimo, torej na vrh hierarhije spomina postavlja ravno izjave, ki jih ne zna diskriminirati v skladu z osnovnimi logičnimi načeli, načelom protislovja ali načelom zadostnega razloga. Izhodišče razprave so specifični in redki pojavi diskurza, denimo neodločljivost med afirmacijami in negacijami ter ostale površinske variabilnosti stavčnih členov, ki jih ne zna popisati nobena od poznanih, tradicionalnih teorij resnice. Če izjavam največje propulzivnosti in dolgoživosti pripišemo status resnice, tedaj lahko rečemo, da resnica v svojem klimaksu ne nastaja v procesu približevanja empirični adekvaciji, komunikacije pragmatičnega interesa, racionalnega pripoznanja ali nenenhnega premeščanja v neskončnem tekstu, temveč raje po načelih sentencioznih fiksacij diskurza.
Obdobje, ki izkazuje največjo volatilnost izrekljivega, v katerem je bila torej v kratkem času znotraj ozkega »periodnega sistema« diskurzivnih možnosti izrečena in zasedena tako rekoč vsaka od pozicij, je predsokratika, ki zato tvori zgodovinsko zaledje te razprave. Skozi zaporedje filozofov pred Sokratom lahko zakone konstrukcije sentencioznih resničnostnih vrednosti preverimo pod skorajda laboratorijskimi pogoji. Knjiga odgovarja na vprašanja, zakaj se onstran empiričnih zadostnih razlogov, racionalnih argumentov ter tostran mističnih in ekstatičnih inspiracij prva substanca zahodne znanosti glasi »voda« (Tales), kako se vzpostavijo ostala jonska materialna počela, kaj je pravi mehanizem, ki se skriva za gladko površino Parmenidove Biti in na kakšen način predsokratske diskurzivne taktike dosežejo svoj vrh v visoki umetnosti aforizma pri Heraklitu. Predsokratika je obdobje, v katerem ločnica med filozofijo in znanostjo še ni potegnjena, zato raziskujemo delež ireduktibilne »filozofskosti« prestižnih form izrekanja pri izgradnji prvih objektov vednosti. Pretenzija razprave je, podati novo razlago nastanka filozofije v Grčiji
