Študije o histeriji je delo Sigmunda Freuda in Josefa Breuerja, prvič objavljeno leta 1895. Ta knjiga velja za eno temeljnih del klasične psihoanalize. Avtorja sta raziskovala histerijo, takrat pogosto diagnosticirano motnjo, in uvedla koncept konverzijske histerije. Predstavila sta novo psihoterapevtsko metodo, znano kot katartična tehnika, ter uvedla nove pojme, kar je postopoma vodilo k razvoju metod in pristopov psihoanalize.
Knjiga vključuje znameniti primer “Anne O.” (pravo ime Bertha Pappenheim) in druge primere, ki omogočajo primerjavo različnih pristopov Breuerja in Freuda k naravi histerije in načinom zdravljenja. Čeprav osnovni pojmi psihoanalize v delu še niso bili v celoti oblikovani in so se mnogi sčasoma spremenili, jih je v knjigi že mogoče prepoznati v zametkih. Zato se to delo šteje kot osnovno izhodišče za študij in raziskovanje nadaljnjega razvoja psihoanalitičnega mišljenja in terapevtske prakse.
