Avtor v knjigi obravnava nekaj znamenitih, celo razvpitih socialnih eksperimentov iz sredine 20. stoletja. Za samo izhodišče jemlje zloglasni Milgramov eksperiment o podrejanju avtoriteti (1961-1962). V posameznih poglavjih se posveti Aschevemu eksperimentu o konformizmu (1951), kontroverznemu Rosenthalovemu »šolskemu« eksperimentu (1964-1966) ter Festingerjevi teoriji kognitivne disonance (1957).
Ob natančni analizi eksperimentov (in teorije) avtor ponudi tudi premislek o znanstveni psihologiji kot taki in njenem razmerju do pedagogike. Vsako izmed tem premisli na izrazito svež način. Prvič, ob eksperimentih socialne psihologije se v nasprotju s standardnim pogledom, ki v fokus postavi »naivni« subjekt, sam osredotoči na eksperimentatorja kot »slepo pego« teh eksperimentov. Zamenjava perspektive avtorju omogoča izpeljavo povsem novih interpretacij eksperimentov. Drugič, za takšno obravnavo, ki v središče postavi status psihologa (v eksperimentu), stoji še bolj temeljni premik; od razumevanja znanstvene psihologije kot teoretske prakse k obravnavi psihologije kot materialne prakse (od tod tudi naslov knjige). Avtor ob tem spomni na klasično učbeniško krilatico, da se psihologija začne z ustanovitvijo Wundtovega laboratorija na Univerzi v Leipzigu. Moderna psihologija se ne začne z nekim znanstvenim odkritjem, temveč z materialno prakso eksperimenta. Tretjič, tako na ravni eksperimenta kot na ravni psihologije se kot nujni člen pokaže konzument psihologije. Na širši družbeni ravni je glavni konzument psihologije pedagogika. To za sabo povleče nov premik od standardnega »aplikativnega« razmerja psihologije do pedagogike k vzajemnemu pogojevanju dveh disciplin. Avtor spomni, da je šolska administracija na začetku usmerjala razvoj psihologije in nastanek njenih konceptov (nastanek inteligenčnega količnika itn.). Na vseh treh ravneh je ključna obravnava psihologije, ki se ne zadovolji z njenimi teoretskimi rezultati, temveč v ospredje postavi samo izvedbo eksperimenta (materialno prakso).
O avtorju:
Bojan Volf je nedavno doktoriral iz filozofije. Njegovi teoretski interesi so vezani na teoretsko psihoanalizo, epistemologijo znanstvenih ved, filozofijo edukacije in kritiko ideologije. Doslej je objavil članke v revijah Problemi, Sodobna pedagogika in Andragoška spoznanja, prijavljena knjiga pa je njegov knjižni prvenec.
