Zakaj? O obscenosti vpraševanja
Avtor: Aron Ronald Bodenheime
Bodenheimerjeva knjiga ima zelo natančen fokus: analizo vprašanja, akta vpraševanja kot takega, pretres njegovih predpostavk in nasledkov. Avtorjeva teza je, da je vprašanje kot lingvistični mehanizem vselej vpisano v določeno strukturo oblastnih razmerij, spraševalca postavlja v nadrejeni položaj, izprašanec pa strukturno ne more zares odgovoriti na zastavljeno vprašanje, vprašanje v njem vselej prinese na dan določen občutek krivde, še več, v aktu vpraševanja je nekaj obscenega, tudi kadar gre za navidez povsem nedolžne in objektivne reči. Knjiga analizira dolgo vrsto tipičnih vsakdanjih vprašanj, tem pa dodaja niz slavnih primerov iz literature (Hamlet, Julij Cezar, Wilhelm Tell, Faust itd.), analizira probleme samospraševanja, retoričnih vprašanj in nenazadnje lucidno posega na področje filozofije (od sokratskih vprašanj v Platonovih dialogih do Heideggerja). Avtor iz navidez omejenega »vprašanja o vprašanju« splete razvejano mrežo, ki na novo osvetli velike segmente naše kulturne dediščine in samoumevne predpostavke našega vsakdanjega življenja. Z daljnosežno analizo vprašanja je nemara storil nekaj analognega (čeprav na povsem drugačen način) kot Austin s svojo slovito analizo performativov. Knjiga je v skoraj štiridesetih letih od svojega nastanka postala klasika in spodbudila veliko komentarjev.
Eppur si muove
Avtor: Slavoj Žižek
Ko je Galileo popustil pred inkvizicijo in preklical svoj nauk, da se Zemlja giblje okoli sonca, naj bi ob odhodu iz sodne dvorane zamrmral: »Eppur si muove« – in vendar se giblje, namreč Zemlja okoli sonca. Ta stavek ponavadi razumemo na empirističen način: dejstva so dejstva ne glede na to, kaj o njih trdi teorija. Toda kaj če bi »eppur si muove« razumeli na nasproten način, da namreč neka iluzija vztraja tudi ko je jasno spoznana kot iluzija? Tako pri marsikateremu ateistu vera se vedno določa njegovo ravnanje, četudi subjekt ve, da ni boga. Filozof, ki je najbolj dosledno razvil to razsežnost »realnega v iluziji«, je bil Hegel, v našem času pa je ta Heglov vpogled razdelal Jacques Lacan, po katerem ima resnica strukturo fikcije. Četudi je os Lacan-Hegel težišče knjige, pa se bo knjiga skozi topiko realnega iluzije lotila dveh vrhuncev teorije pred Heglom in po Heglu: Platona in kvantne fizike. V obeh primerih bo knjiga ponudila branje, ki nasprotuje utečenemu mnenju: Platon je prvi filozof Dogodka kot srečanja Resnice, kvantna fizika je preizkusni kamen materializma danes in jo je treba brati v nasprotju z obskurantističnim idealizmom.
Prihodnost ekonomije
Avtor: Jean-Pierre Dupuy
Jean-Pierre Dupuy, profesor na univerzi v Stanfordu, je avtor več kot dvajsetih knjig in izdajatelj dvanajstih zbornikov, mnoga njegova dela so prevedena v več svetovnih jezikov ter že več desetletij predmet širokih diskusij. Delo Prihodnost ekonomije v mnogih pogledih strnjuje in nadaljuje njegova dolgoletna prizadevanja. Njegov osrednji interes velja statusu ekonomije v današnjih časih in ob tem postavlja nekaj ključnih vprašanj: kako se je lahko zgodilo, da je ekonomija tako rekoč izpodrinila politiko? Kako je mogoče, da se vladna politika večine držav čedalje bolj omejuje na slepo sledenje ekonomiji in dogajanjem na finančnih trgih? Kako je mogoče, da je ekonomija dobila status slepe fatalnosti, objektivnih procesov, na katere nimamo pravega vpliva in ki se jim moramo podrejati? Kakšen je status ekonomskih zakonitosti? Kaj je to ekonomska racionalnost, ki je sestavljena iz toliko iracionalnih obnašanj? Kako je ekonomija v moderni sekularizirani dobi izpodrinila predmoderno sveto? Za odgovore na ta vprašanja se avtor vrača k nekaterim klasikom, kot so Adam Smith, utemeljitelj kapitalistične ekonomije, in Max Weber, ki je razmišljanje o kapitalizmu povezal s protestantizmom in določenimi religioznimi prepričanji. Avtor, ki je po izobrazbi antropolog (tesno je sodeloval z Renéjem Girardom, ki ga je tudi nasledil v Stanfordu), se teh vprašanj loteva s širšim antropološkim in historičnim zamahom, ki vzpon sodobnega diskurza o ekonomiji in zatrditev njene strašljive moči povezuje z antropološkimi analizami predmodernih in modernih družb ter s teološkimi vprašanji o izvoru zla in usodi svetega v sekulariziranem svetu. Gre za prvi prevod izjemno pomembnega avtorja v slovenščino, obenem pa za luciden, dostopen in eruditski poseg v najbolj žgoča vprašanja našega časa.
