Knjiga ponuja nov pogled na kapitalizem. Trdi, da bi morala biti ekonomska teorija, značilna za kapitalizem, utemeljena na edinstvenih prepletih spolnosti in ekonomije v liberalnih družbah. Takšna teorija bi morala zajemati ekonomijo, ki je osnova spolnim razmerjem, in njene odseve v erotičnih in seksualnih pomenih denarja, blaga, lastništva in kapitala. Običajno se pravi, da v kapitalizmu denar lahko kupi vse. Če to dobesedno razumemo, je ta kliše zavajajoč. V predkapitalističnih družbah bi poroko lahko imeli za obliko menjave. Tradicionalni patriarhat je bil hkrati ekonomski in seksualni režim. V kapitalizmu je poroka še vedno pomemben ekonomski pojav, vendar je razlika v tem, da ne sme nastopati kot menjava in da moški vsaj formalno niso lastniki svojih žena. Ta izključitev zakonske zveze iz sfere menjave ne bi mogla nastopiti brez temeljite spremembe narave ekonomije. Rezultat je edinstvena topologija, kjer je družina zunaj trga, vendar znotraj ekonomije. Prav tako je spremenila naravo ekonomskih temeljnih načel. Lastništvo, ki zajema zemljo, orodja in blago ter ženske, ni enaka vrsta institucije kot lastništvo, ki formalno zajema samo stvari. Denar, s katerim lahko kupite ženo, ni enak predmet kot denar, s katerim je ne morete kupiti. Knjiga pokaže, kako je izključitev poroke iz sfere menjave povzročila erotizacijo ekonomije. Oglaševanje je najjasnejša demonstracija tega. Sodeč po oglaševanju je kapitalizem ekonomija, kjer moški ne posedujejo žena, vendar je vse, kar kupite, ženska.
Knjiga razvije tezo, da je kategorija tega, česar denar ne more kupiti, temeljna za kapitalistično ekonomijo. V kapitalizmu ta kategorija ne pomeni zunanjosti ekonomije, ampak je pozitivno izražena v ekonomskih objektih in praksah. Ne označuje meje moči denarja, ampak obliko njegove širitve po družbi. Čeprav je ta kategorija redko izrecno omenjena, knjiga sledi njeni prisotnosti v mislih heterodoksnih mislecev, kot so Marx, Veblen, Mandeville, Sombart in Weber. Konceptualiziran skozi njegov odnos do tega, česar ne more kupiti, je denar nasprotje ekonomistovega denarja. Namesto da bi bil medij kalkulacije in ravnotežja, erotiziran denar onemogoča kalkulacijo in meče ekonomijo iz ravnotežja.
Posamezna poglavja knjige obravnavajo pojave seksualnosti v ekonomskem mišljenju in njeno potlačitev v osrednji tradiciji; ekonomijo ljubezni in zakona; prostitucijo kot perspektivo na kapitalistični denar in finance; erotizacijo potrošnje v dvajsetem stoletju; in finančno logiko, ki prežema sodobno spolno kulturo.
Noam Yuran je višji predavatelj v podiplomskem programu Znanost, tehnologija in družba na univerzi Bar-Ilan. Raziskuje zlasti politično ekonomijo in vizualne medije. Je avtor knjige Kaj hoče denar: Ekonomija želje (Stanford, 2014).
