Niti čudež niti čudež

Avtor: Tadej Troha
Leto izdaje: 2010
Število strani: 250
Zbirka: Analecta

18,00 

Čeprav pretežni del sodobne filozofije zaznamujejo poskusi mišljenja preloma, diskontinuitete in dogodka, te poskuse na drugi strani spremlja popolna odsotnost konceptualizacije tistega tradicionalnega pojma, ki tvori prototip mišljenja te problematike, pojma čudeža. V sodobni filozofiji čudež tako označuje negativni zgled, točko, ki sodobno filozofijo razmeji od teološko zaznamovane tradicije, s čimer v konfrontacijah med različnimi zastavitvami nastopa kot očitek neuspele in nezadostne »sodobnosti«.

Če sodobna filozofija govor o čudežu prepušča sferam religije, politike, ekonomije in športa, pa je osnovni zastavek razprave Tadeja Trohe prav prepričanje o nujnosti njegove ponovne filozofske prisvojitve. Pri tem je prava pot seveda ni preprosta rehabilitacija starega pojma, ki bi se v imenu večnosti zoperstavil sodobnim zastavitvam. Nasprotno, nova konceptualizacija čudeža je nujna natanko kot gesta, ki na eni strani upošteva prispevke sodobne filozofije, na drugi strani pa z odpravo funkcije negativnega zgleda pokaže njihovo nezadostnost. A če ponovni vnos navidez zastarelega pojma omogoči novo razumevanje sodobnih konceptov, pa to nič manj ne velja za sam koncept čudeža. Nova konceptualizacija ne more biti enostavna negacija starega razumevanja, temveč prej njegova retroaktivna korekcija, nova opredelitev, ki stari koncept postavi v drugačno perspektivo, a z njim vendarle ni v protislovju.

Razprava se pri tem opira na nekatere ključne avtorje filozofske tradicije (Hume, Schelling) in sodobne filozofije (Deleuze, Meillassoux), na drugi strani pa v veliki meri posega na področje psihoanalize (Freud, Lacan, Laplanche). Pri tem je bistveno, da psihoanaliza v razpravi ne nastopa kot korekcija sodobne filozofije, temveč je vključena kot polje, ki iz povsem drugačnih izhodišč trči na sorodno problematiko. To prepoznanje pa je bilo mogoče šele na podlagi izčrpne obravnave dela Spomini živčnega bolnika D. P. Schreberja, avtorja, ki ni le ena ključnih referenc psihoanalize, temveč razvija tudi svojevrstno teorijo čudeža.

 

Deli vsebino

Scroll to Top