Ko so leta 1641 izšle Descartesove Meditacije, je to predstavljal enega najpomembnejših datumov v vsej zgodovini filozofije. Njihovega pomena za moderno filozofijo ni mogoče preceniti. Ta tekst smo že pred časom dobili v slovenskem prevodu, vendar zgolj tekst samih Meditacij brez obsežnih ugovorov in Descartesovih obsežnih odgovorov nanje, in šele ti podajajo kontekst in argumentativno ozadje, ki dajeta Meditacijam pravi pomen.
Descartes je Meditacije napisal v letih 1639–1640 in je (latinski) rokopis poslal številnim filozofom, teologom in učenjakom tistega časa. Preden je tekst sploh izšel, se je okoli njega že vnela vroča diskusija, saj so mu mnogi napisali poglobljene ugovore, na katere je Descartes odgovarjal v svojih odgovorih. Ko so Meditacije avgusta 1641 izšle, je knjiga vsebovala poleg teksta Meditacij še šest serij ugovorov in šest Descartesovih odgovorov, ob drugi izdaji 1642 pa še sedme ugovore z novimi odgovori. Ugovore so napisali nekateri najbolj prominentni misleci tistega časa, kot so Thomas Hobbes, Marin Mersenne, Antoine Arnauld, Johannes Caterus in drugi. Ugovori in odgovori so integralni del Meditacij in osupljivo je, da se doslej še nihče ni lotil slovenskega prevoda. To vrzel skuša zapolniti pričujoča izdaja. Ugovori in odgovori po obsegu trikrat presegajo sam tekst Meditacij. Slovenski prevod Meditacij Primoža Simonitija je bil ob tem posodobljen, bistveni del te izdaje pa so ugovori in odgovori. S tem končno dobivamo v slovenščini celovito izdajo ene najpomembnejših knjig filozofske tradicije in naše kulture nasploh.