Darian Leader za izhodišče svojega razmisleka jemlje zgodbo o dveletnem izginotju Leonardove Mona Lize (1503–1505) iz muzeja v Louvru. Gre za morda največjo krajo 20. stoletja, ko je nekdo iz množice louvrskih obiskovalcev 21. avgusta 1911 skupaj z Leonardovo sliko preprosto odšel skozi stranska vrata za zaposlene in se izgubil v množici ljudi na ulici. Ime tega anonimneža je bilo Vincenzo Peruggia in pričevanja pravijo, da je šlo za nekdanjega muzejskega slikarja, ki je želel povrniti mojstrovino nazaj v domačo Italijo, čeprav se mnenja okrog tega še vedno krešejo. Mona Liza je že takrat slovela kot eno največjih svetovnih umetniških del, po tem dogodku pa je njen sloves naravnost eksplodiral. Vse naslovne strani časopisov so bile polne novic o kraji, dodatno presenečenje pa predstavlja dejstvo, da so množice drle v Louvre gledati prazno steno, kjer je pred tem stala slika. Darian Leader iz tega dejstva potegne številne konsekvence, ki zadevajo status umetniškega dela. Kaj nam slike skrivajo? Zakaj nekateri umetniki živijo življenja, ki so barvitejša od njihovih del? In zakaj se je policija zapletla v tako dolgotrajno preiskavo kraje Leonardove mojstrovine? Z združevanjem anekdot, opazovanj in analize primerov iz klasične ter sodobne umetnosti Leader razpravlja o pomembnih umetniških osebnostih, kot so Leonardo, Picasso, Duchamp, Bacon, Lowry in drugi. Pri tem pa ne ostaja na ravni anekdot in življenjepisov, pač pa potegne številne konsekvence za vizualno umetnost nasploh. Ugotavlja, da pri gledanju slike na delu nista samo dve instanci (gledalec in objekt), temveč je prisotna še tretja – pogled drugih oziroma pogled Drugega. Medtem ko gledamo sliko na naš pogled vpliva način, kako to delo gledajo drugi. Pri tem Leader izpostavlja dejstvo, ki ga je poudarjal Jacques Lacan, da je subjektova želja vselej želja Drugega, kar pomeni, da je želja med drugim pogojena tudi s pričakovanji, hotenji in željami družbe. Leader kot skrivnostno sestavino Mona Lize izpostavlja prav željo Drugega, ki je vpisana v sleherno umetniško delo in ki ga navsezadnje naredi za mojstrovino ter ga dela za enkratnega in edinstvenega. Tako na nek nov in izviren način izpostavlja številne zanimive vidike umetnosti.
Darian Leader je britanski psihoanalitik in uveljavljeni pisec del s področja psihoanalize, psihoterapije, kulture in kritike družbe. Njegova dela so prevedena v številne tuje jezike, med drugim pa je predaval na univerzi v Roehamptonu, Louvainu, Londonu in bil predsonik Freudovega muzeja v Londonu. Med njegovimi številnimi deli omenimo Why Do Women Write More Letters Than They Post (London: Faber and Faber, 1996), Promises Lovers Make When It Gets Late (London: Faber and Faber, 1997), Freud’s Footnotes (London: Faber and Faber, 2000), Why Can’t We Sleep? (London: Penguin, 2017), Hands. What We Do With Them – And Why, (London: Penguin/Hamish Hamilton, 2016), What is Madness? (London: Penguin, 2011), Is It Ever Just Sex? (London: Penguin/Hamish Hamilton, 2023).
Prevajalec Boštjan Nedoh je raziskovalec na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU, prevajalec številnih del iz angleščine in italijanščine, odgovorni urednik revije Filozofski vestnik in avtor monografij Ontology and Perversion: Agamben, Deleuze, Lacan (Edinburgh: Edinburgh University Press, 2016) in Eros tesnobe (DTP, 2023).
