Kot tat sredi noči. Kako misliti kapital

Knjiga prinaša novo razdelavo specifične navezave filozofije na psihoanalizo, tokrat zlasti ob aktualnosti Marxove kritike politične ekonomije. Delo izhaja iz paradoksa, da je danes kapitalizem prišel hkrati do svojega pojma in do svojega konca. Kako misliti konec kapitalizma, kot ga poznamo, o čemer sicer razpredajo že sami vodje novih globalnih korporacij, od Elona Muska do Marka Zuckerberga? Kako misliti tehnološko-znanstveni napredek, vsesplošno avtomatizacijo, virtualizacijo, spektralizacijo in (finančno) spekulacijo na eni strani in radikalno preobrazbo tega na drugi? Zagotovo ne v obliki zmagoslavja ali globalne katastrofe, ampak, kot pravi Pavel v prvem pismu Tesaloničanom, tako »kakor pride tat sredi noči. Ko bodo govorili: ‘Mir in varnost’, tedaj bo nenadoma prišla nadnje poguba«. Drugače rečeno, kako katastrofo sodobnih družb, obsedenih z mirom in varnostjo, preobrniti v novo višjo stopnjo emancipacije? Žižek zagovarja, da nam le vztrajanje pri kritiki politične ekonomije omogoča dojeti ne le logiko poblagovljenja, temveč tudi logiko tega posebnega presežka, presežne vrednosti, ki je lastna kapitalizmu in za katero je videti, da se pojavi »od nikoder«. Presežka, ki se pojavi v procesu produkcije, ni mogoče misliti brez subjekta: presežni objekt je mesto vpisa su-jekta v proces produkcije. Enaka formalna struktura je na delu na več nivojih, Marxa je tako treba brati skupaj z Lacanom in s Heglom: presežno vrednost je treba uvrstiti v serijo s presežnim užitkom in presežno vednostjo. Zgolj tako lahko izpostavimo ne le, kako danes delujeta kapitalizem in sodobna oblast, temveč tudi obrise drugačne emancipatorične politike.