Knjiga sooči dve ključni ideji, da bi na novo osmislila zgodovinski čas. Kako sta si podobna občutek déjà vu in koncept “konca zgodovine”? Skozi misel Bergsona, Kojèva in Nietzscheja Virno raziskuje spomin, tok časa in zgodovinskost izkušnje. Pri tem obravnava dve temeljni filozofski kategoriji – moč in dejanje – ter ju vpelje v novo razumevanje časovnosti. Rezultat je drzna teorija zgodovinskega časa, ki na radikalen način izziva ustaljene predstave o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.
Virno ponuja izviren in provokativen premislek o tem, kako dojemamo čas, zgodovino in ponavljajoče se vzorce v človeški izkušnji.
Kazalo
Prvi del. Fenomen »déjà vu« in konec Zgodovine
Premisa – 1. Gledati se, kako živimo – 2. Spomin sedanjosti – 3. Dejansko in virtualno – 4. Časovnost možnega – 5. Jezik kot nedoločna preteklost – 6. Dva tipa anahronizma – 7. Snobizem spomina – 8. O koristi in škodi spomina za zgodovino – 9. Modernariat
Drugi del. Časovnost zmožnosti, potencialnost časa
Premisa – 1. Kronološki potek, časovni red – 2. Prisotnost in nedejanskost – 3. »Večne stvari so namreč pred minljivimi stvarmi« – 4. Neizvedljiva zmožnost – 5. Necelost časa – 6. Kantova peč – 7. Sočasnost »ne-zdaj« in »zdaj« – 8. Predhodnost zmožnosti – 9. Dvojna igra – 10. Kaj je zgodovinski trenutek? – 11. Smrt in zgodovina
Tretji del. Historični materializem
Premisa – 1. O konceptu delovne sile. Telo in zmožnost – 2. »In illo tempore«: ambivalenca religioznih simbolov – 3. Sodobna predzgodovina
O avtorju
Paolo Virno (roj. 14. maja 1952) je italijanski filozof, semiolog in pomembna figura italijanskega marksizma. Rodil se je v Neaplju, odraščal v Genovi, nato pa v 70. letih študiral filozofijo v Rimu, kjer se je aktivno vključil v delavsko gibanje. Bil je član skupine Potere Operaio in sodeloval pri organizaciji protestov in stavk.
Leta 1979 je bil aretiran zaradi domnevne povezanosti z Rdečimi brigadami ter obsojen na 12 let zapora, a je bil po več letih sojenja leta 1987 oproščen. Po izpustitvi je ustanovil revijo Luogo Comune, namenjeno analizi postfordistične družbe. Kasneje je poučeval filozofijo na različnih italijanskih univerzah in danes predava na Univerzi v Rimu. Njegovo delo se osredotoča na jezik, politično filozofijo in teorijo delavstva v sodobnem kapitalizmu.
