Automaton transcendentale III. Kantova teorija subjekta

Knjiga tvori tretji in zaključni del avtorjeve študije o Kantovi teoretični filozofiji, ki bi ji po obsegu, podrobnosti, argumentacijski doslednosti in nazadnje tudi po času nastajanja težko našli primerjavo v slovenskem prostoru. Potem ko je bila v prvi knjigi (Kantova pot h Kantu, 1995) predstavljena vijugasta pot, ki je Kanta pripeljala do transcendentalnega boja, še zlasti v t. i. molčečem obdobju, in je bila v drugi knjigi (Kritika čistega uma, 2001) prikazana Kantova utemeljitev izkustvenega spoznanja, s posebnim poudarkom na pomenu in formalni strukturi kategorialnega aparata, je tretja knjiga nazadnje posvečena Kantovi teoriji subjekta, kakor je razvita v Kritiki čistega uma in v drugih delih in rokopisnih zapisih s področja teoretične filozofije. Skozi podrobno obravnavo posameznih vprašanj (npr. o razlogu za nespoznavnost jaza kot substance, ki ga knjiga postavlja v odsotnost pojma in ne v odsotnost zora; o ovržbi idealizma; o dejavni naravi mišljenja in spoznanja; o antinomiji svobode in posledično o pomenu načela kavzalnosti; o logičnem izvoru Kantovega pojma zavesti in samozavedanja; o nasprotju med jazom apercepcije in jazom notranjega čuta; o subjektnosti mišljenja ipd.) in v dialogu s ključnimi interpretacijami Kanta, knjiga predstavi razmeroma zaokroženo teorijo subjekta, v kateri ima Jaz mislim mesto samonanašajoče spoznavne forme in kjer so subjekt, um in svoboda vzajemno predpostavljeni pojmi.