V sodobni družbi znanosti in tehnologije in krilaticah, da družba ne obstaja, je humanistika pogosto dojeta kot anahrona, toda ne v širokem temeljnem pomenu besede, torej kot nesočasna, temveč kot zaostala in zato brez dejavne vloge v družbi. Izgubila naj bi svojo povezovalno vlogo, ki jo je imela nekoč v razvoju znanosti. Toda, ali so danes znanstvene vede res tako močno vsaka na svojem bregu, tako specializirane, da so izključile temeljno razsežnost družbenosti? In zakaj je družbena zavzetost v številnih disciplinah diskvalificirana kot neobjektivnost ali subjektivnost? Ali je morda čas sam postal nedostopen teoriji v smislu, da tehnokapital generira nove jezike in kulturne mutacije, ki jih teorija v svoji klasični obliki ne more več dohajati? A ravno izvirni pomen latinske besede humando (pokop) poudarja možnost invencije, odkrivanja po pokopu zastarelih imaginarijev.
Dogodek bo potekal 27. novembra 2024 ob 15.00 na Pisateljskem odru na Gospodarskem razstavišču.
Sodelujejo: dr. Natalija Majsova (Fakulteta za družbene vede UL), dr. Primož Krašovec (Filozofska fakulteta UL), Robert Bobnič (raziskovalec na Fakulteti za družbene vede UL). Pogovor bo povezovala sociologinja mag. Antonija Todić.
Organizira: Kooperativa THD – založbe Krtina, Sophia, Studia humanitatis, /*cf. in Društvo za teoretsko psihoanalizo
